Sega v obdobje pred drugo svetovno vojno. Takratni prebivalci Zasavja so se ukvarjali predvsem z modelarstvom in drsalnim jadralstvom. Da je bila pa sla po letenju od nekdaj prisotna v mladini vpeti med strme stene kanjona priča dejstvo, da se je prvega sestanka Aeroklub Trbovlje leta 1939 udeležilo kar petdeset mladcev in mladenk.

Druga svetovna vojna je seveda prinesla prekinitev vseh sanj o letenju. V aprilskih borbah nad Beogradom pa je na lovcu Me 109E padel Karel Štrbenk iz Zagorja, ampak šele ko je sestreli tri sovražnikova letala. Njegova zgodba je ena izmed legend o pogumu, zagrizenosti in brezupnosti borb slovenskih pilotov lovcev nad Beogradom leta 1941.

Po vojni so delovali aeroklubi v vseh treh dolinah Zasavja, a so bili ti očitno med seboj nepovezani in so uživali le kratkotrajna obdobja delovanja. Ena izmed sedanjih dejavnosti kluba je tudi, da se raziskuje zgodovina letalstva v Zasavju in se ta zelo zanimiv del slovenske letalske dediščine. Aeroklub Zagorje se je po vojni večkrat preimenoval. Nazadnje v Aeroklub Stane Kamnik konec petdesetih let. Čeprav so se imena spreminjala je tipična zasavska zavzetost ostajala ista. V povojnem letalskem društvu so se ukvarjali predvsem z modelarstvom, maketarstvom in padalstvom. Pripravili so številne razstave in tudi ekshibicijske nastope, kakršen je bil odskok padalca nad Zagorjem leta 1949. Prve padalce in jadralce so izurili dve leti prej. Takrat so od Republiškega odbora za športno letalstvo prejeli tudi nagrado kot najboljše slovensko letalsko društvo, kar je bila za tiste čase velika čast.